articulari

http://video.google.com/videoplay?docid=-3990737709176502972

 http://www.radioeuropa05.si/

Punca me je snela na ulici in zvabila v zakotni, tihi del enega izmed lokalov v stari Ljubljani. Ko je potegnila svoj mikrofon, sem jaz potegnil svojo Nokio. Niti pomisliti si nisva upala, da bi zadevo obrnila kam drugam in se začela obnašati drugače, kot je situacija narekovala.

Vse, kar sva v začetku rekla, je bilo to, da naj poizkušam povedati nekaj stavkov o samopromociji umetnika.

Nič lažjega, ker sem si privoščil vse in še nekaj za počez in to natanko tako, kot sem čutil in le nekaj delčkov v kadru mi je ušlo izpod nadzora. Precej simultana zgodba v času in prostoru zdaj, oziroma dogma kot taka je uspela kot pač je.

Vse ostale vsebinske dele sem nanizal iz rože vetrov in lepo sem bil razpoložen, še lepše pa mi je bilo, ko je draž bil obojestranski.

Prava predigra in ko me vprašajo v studiju radia Europa, bom lepo na finjaka razložil, kaj vse se mi hkrati plete po glavi.

http://video.google.com/videoplay?docid=5646904721362630490

To so taki luštkani prizori, za katere je vredno malo potrpeti.

Nehotno sem pomencal - prstki na nogah in kakor je videti, je mala cuca muca to nagonsko zamenjala za golega krta. “Nebodigalen”, kakor hitro sem pač zmogel iz prezatisnjenega žepa izvleči snemalno ropotijo……

Nakar se je vse dogajalo, kot pač se je “zdogodilo”.

Nemo in brez faflanja sem opazoval, oz. smo opazovali dogajanje pri mojih stopalih. Vse dokler, se na polici ni oglasil mobilnik, ki ima za klicano ozadje zvok, gonečega se mačka.

Mala cuca maca, pa je to jasno razumela in konec je bilo igre. Za klice gonečih se mačkov je še premlada.

http://video.google.com/videoplay?docid=-5820297267656373835

Prav brez obupa, ko sem se primorano moral odpovedati temule početju. Vendar, ko se stvari učasijo in konstalirajo se zopet dogodi čudovito dejanje. Taka je ta igra življenja in ne obžalujem svojih odločitev, predvsem takrat, ko te že skoraj popade občutek namerne odrinjenosti. Tako pač je na tem svetu med temi ljudmi. Hopla, vesel sem sam nad sabo, da sem zopet “kresno” po čudovito izbranih črkah in v sebi čutim, kar nekaj prenovljenih detajlov in z lahkoto bom odkodiral par področij, ki sem jih v času svoje odsotnosti prav presneto vzljubil.

Pozorno sem postal osredotočen, na razvoj svojega razmišljanja in oblikovanje stavčnih tvorb ter nemalokrat opazoval učinkovitost izrečenega.

Kakor za koga, ……

V tem svetu pač nikakor ni najti več pravih strasti.

Obubožana so čustva in rzširjeno matematično obzorje je prekipelo sleherni veljave vreden vzpon.

Tudi zgledno zagledanim je zstrto obzorje in obličja so potlačena v maskotah o neveljavni podobi lastnih sanj. Prisluhi in večstopenjski menjalnik, kje je skrita tista intonacija?

Ljubezen, ali kaj že………….?

O čem vse to govori? Tako zanesenjaško vse na pamet. Klečanje za uspeh o stojičnosti močnih brez moči. Tiste pesmi so le ličinke na odprti rani, za prebiranje pretežkih opazovanj in v naročju je veljaven potopisa - tisti, za tja v en dan.

Odškoda za spravilo vseh malignih egotripov na poljub venilke.

Tako ležerno danes svet iščem pod svojim kamnom in začuda vsako zdravo misel sem počesal vse do prečke v levo. Čakajoč na kakršenkoli znak, da garanje nima prav nobene veze z objestnostjo. Tolažujoče misli pač pronicajo skozi delo mnogih nezaznavno ovekovečenih obzorij.

Za naslon v toku dneva poiščem svojo dlan ………..

….. in kje si ti parkiral svoj izum ?

Kaj da kdo porabi tvoje sanje? Na koncu ceste te prebutajo lastne okamenele roke.

Za povrhu skozi lastne misli pošlješ sponko in veliko tega nihče več ne ve.

Vsaj, tako je prav?

Zajetni enoti ogledujočih ………

http://video.google.com/googleplayer.swf?docId=-977194485470204218&hl=en

http://video.google.com/videoplay?docid=-977194485470204218

http://www.slide.com/r/sA31FHBi2D_qm7sJCKOQlXToQZjqFnXi?previous_view=mscd_embedded_url&view=original

To je nastalo, ker je moralo. Bili so časi, ko so bile vojne za ogenj. Bili so časi, ko se zahvaljevati za ogenj in vodo ni niti spodobilo, ker je to pripadajoče. Lahko pa, da bodo resnično časi, ko bo vsega dovolj in preveč, le pitne vode bo malo premalo in bo “zaklenjena”.

Vojska pod blagovno znamko H2O pa bo najmočnejša velesila. Z uredbo bo dovoljeno 13 dolgih požirkov tedensko brez pred srkanja.

http://video.google.com/googleplayer.swf?docId=-5305946949578505256&hl=en

http://video.google.com/videoplay?docid=-5305946949578505256

To je tisti dan, ko ga v zimskem času pričakujemo borderji z veseljem. Dan snežnega  ”jumfrčka”. Po planu A bi se moralo ta dan dogajati zacela nekaj drugega, ker pa so rane bile prevelike se je bilo potrebno zacelit in zgoditi po planu G. Samega sebe in z posluhom do notranje intuicije me je gnalo. Gnal sem še enga Ivičastega modela brez krpelj po sledeh napredka. Sledi pa na sledi nikjer. Sam sneženi jumferček, malo premalo za bordanje in ob tihem capljanju v belo, svetlo prihodnost se je pod smreko za “špukec” pred nama pasel gams. Rahlo še rahlejše približevanje je obrodilo skromo veličasten telefonski posnetek v nadnaravno naravnem okolju. Rahlo sem v zgodbi zaostajal, ker sem še trenutek pred tem izvajal “pipi dance”. V levi roki sem držal skrbno varovano in negovano enocevko dostojnega kalibra. Napetost je rastla na treh koncih - tko k zmeraj. V trikotniku smo se znašli Ivi, gams-Klemen in moj mehur. Pa se odloči, kaj boš v tistem trenutku pritisnil, odložil, začel, …….. se poscal ali pa potegno revolver NOKIA N70 odprl zatvarač, “naladal” in ujel ubogo  zemeljsko sobivajoče bitje, ki je na nenehnem begu pred plenilcem človekom.

Ja požeruhi, tokrat ni šlo za klobase, ampak sem si drznil le za trenutek ukrasti nejgovo neokrnjeno dušo. Klemen je kot glavni igralec nekaj časa statiral v snežno refleksnem kadru potem pa odskočil, majceno postal in odločil, da je dovolj oskrunitve njegove duše in da gre nazaj do svojih rogatih pajdašev. Zgodi se tvoja volja.

Bob Marley bi pravi cajt stopo v bolnco pa bi še dons špilal - nogomet. Slaba odločitev je če čist zmeraj ubogaš velikega, ker je tip tudi ful zaposlen in nima časa za vse malenkosti, kar je dobro za krajše spontano zajete ovinke v večnosti.

ps.

Obrestna mera je po dušni vesti obračunana na galktičnem davku in vesolje dela proporcionalno natančno nulo. Zahvala Klemnu za sodelovanje in veliko dolgih skokov pred izvedbo klobas na podstrešju.

Zahvala držvnega prvaka v manuelno, vizualno taktilno haptičnem prvenstvu, v kategoriji dolgocevnega orožja na prazen mehur. 

http://video.google.com/googleplayer.swf?docId=-4687558335809245644&hl=en

http://video.google.com/videoplay?docid=-4687558335809245644

Zgodba, ki jo je zgodovina ponovno izpljunila, se je lahkotno manuelno preoblikovala in zna biti, da niti slučajno zadnjič. Vsa situacija se je komprimirala in se še nalaga od železniške nesreče v Keniji. Po spletu nerazložljivih okoliščin sem ostal živ in takrat je preminilo 360 ljudi, sam pa še zmeraj “hodakljam” po svetu. Preplet teh vesoljnih misli, se seveda dogodi ob vstopu v trenutek minljivosti in spremljanje situacije pri polni zavesti,  je cilj faraonov, kao natančno izogib večnosti sem doumel, sam pa se verjetno na nikakršen boljši način ne znam izraziti, kot pa s pomočjo umetnosti. Tako se je tudi zgodilo in spojil sem nebo in zemljo. Lej,  pa sej to ni tako nemogoče, kot se prvi moment zdi. Saj ljudje smo sami po sebi zelo dovzetni in učljivi za vsakršne stvari, le raziskovalne in posvečene so mogoče za bolj prebrane izbrance. ……………

ps. Sori ne da se mi več razlagat.

http://video.google.com/googleplayer.swf?docId=448804902370544365&hl=en

http://video.google.com/videoplay?docid=448804902370544365